
Berem blog iz nekega vzporednega univerzuma, ki ga piše meni neznana študentka arhitekture in ne morem verjeti, kako je lahko tam nekje še en človek, ki mi je nekako podoben. Ta misel me je navdala s presenetljivo in nepričakovano srečo. Kar naenkrat se ne počutim več tako samo in moje misli po dolgem času končno pridobivajo svetlejše odtenke. Piše o malinah, pravljicah, Skandinaviji in eksistencialnih vprašanjih. Razmišlja bolj ali manj isto kot jaz. V moje življenje je vnesla upanje.
Ugotavljam, da sem zadnja tri leta preveč okupirana z negativizmom in sem pozabila kako je, če samo globoko vdihneš gozdni zrak in se zahvališ petelinu, ki te zbudi ob peti uri, da lahko po dolgem času uživaš v sončnem vzhodu. Pozabila sem na vse te majhne sreče. Pozabila sem, kako je, če na svet gledaš pozitivno in namesto, da na avtobusu vidiš kako nesramna in od življenja zdolgočasena babica nadira najstnico, ki ji ne želi odstopiti sedeža, vidiš par v kotu avtobusa, ki si šepeta skrivnosti ali mavrico skozi temna okna.
V zadnjem mesecu sem doživela stvari, za katere sem mislila, da jih ne bom nikoli in moje bivanje je bilo nenadoma postavljeno na glavo, predvsem zaradi moje pretirane čustvenosti. Jok je zameglil zdravorazumsko razmišljanje. V tem mesecu sem se postarala in se spremenila. Še kar ne morem verjeti, da imam po tem mesecu še vedno 21 let!
Prvič po osmih letih sem si kupila tempere, čopiče in platno. Začela sem jesti čokolado s 70% kakava, ker sem odvisna od umetno pridobljenega serotonina. Začela sem čistiti, ker mi to presenetljivo edino preusmerja misli v druge sfere. Začela sem se vračati k stvarem, ki so me delale srečno v preteklosti. In kar naenkrat, ne da bi se prav zavedala kdaj se je to zgodilo, gledam na stvari iz druge perspektive. Nenadoma sem bolj potrpežljiva, ker vem, da vse mine. Mine dobro in mine slabo. Nič ni večno in vse to je samo igra, iluzija, da naše življenje ni preveč dolgočasno. In to je na nek način osvobajajoča misel. Misel zaradi katere lažje spustiš preteklost in se z vsem svojim bitjem začneš zavedati sedanjosti, ki sploh ni zavita v temne dolgočasne barve, ampak ponuja ogromno možnosti za srečo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar