Lahko bi...

Lahko bi... Ta besedna zveza nosi v sebi vse svetovno hrepenenje, želje, strahove, odločitve in možnosti. 

Lahko bi se na primer zgodilo, da bi 5.4.2008 ostala zaklenjena v neki sobi in ne bi dobila najlepšega darila. Lahko bi se davnega leta 2012, v zimskem času, odločila, da moja noga nikoli ne stopi v nek specifični bar v centru mesta in ne bi spoznala nobenega od njih. Lahko ne bi bila sprejeta na faks in bi šla na potovanje po Španiji in obstaja možnost, da se ne bi skregala z nobenim od ljudi, ki so bili pomemben del mojega življenja.

Lahko bi se zgodilo vse to... ampak se ni. Zgodilo se je, da so me pravočasno odklenili. Prav tako sem večkrat stopila v specifični bar v tisti zimi, sem bila sprejeta in zato nisem šla na potovanje in v moji zgodovini obstajajo ljudje, ki jih verjetno ne bom nikoli več srečala, kaj šele smatrala za prijatelje. 

Se je to vse zgodilo zaradi naključja? Ne verjamem. Če ne bi dobila darila, ne bi stopila v bar z željo po ljubezni. Če ne bi spoznala njene luči in se ne bi toliko potrudila, da bi bila sprejeta, bi šla v Španijo. In tako bi bilo vse drugače, vse bi se spremenilo in nenadoma bi živela v drugi zgodbi. Ampak zgodbe se nikoli ne pišejo spotoma. Ne če je dramaturgija dobra in so motivacije upravičene ter karakter glavnega lika na mestu. Ne, v tem primeru so zgodbe vedno vnaprej premišljene. Tudi moji liki ne vejo, da jih vodijo možgani njihove stvariteljice in zmotno mislijo, da je odločitev, ali bodo stopili v bar ali ne, na njih. 

Lahko bi študirala arheologijo. 

Lahko bi spoznala Neno, Vido, Fifija, Klemna in Danija in se z njimi vsak dan družila v podhodu Tivolija. 

Lahko bi imela najljubši bar v Šiški. 

Lahko bi vsak teden uživala v poslušanju oper.

Lahko bi se oblačila v indijska oblačila ali tista iz šestdesetih.

Lahko bi si pobarvala lase na rdeče. 

Lahko bi si kupila gramofon in plošče Pink Floydov.

Lahko bi bila samska.

Lahko bi bila poročena in z dvema otrokoma.

Lahko bi delala v promocijski firmi. 

Lahko bi bila ateist. 

Lahko bi pisala drame ob Ljubljanici.

Lahko bi imela drugo najljubšo barvo.

Lahko bi plesala balet.

Lahko bi uživala med hojo med množico ljudi.

Lahko bi se vsak dan smejala neumnim slikam mačk. 

Lahko bi bila vse to...