Rakolini v smeteh menda kričijo na svojo uničevalko!

Tata posluša D-mol od Balaševića in jst jem božansko dobro bajadero. Njami. Čeprav je užitek malo manjši, ker mislim, da upravičeno sumim, da je mama skrila pladenj, ker ve, da bi drugače pojedla vse, kot se je zgodilo s kokosovimi kroglicami. Ups. 

Vseeno...vem, da si mi fouš. Če nisi pa bi mogu bit. Ti, ja. Tisti edini človek, ki je kdajkoli odpru tukaj prisotni blog in ni jst. Ob tej priložnosti se ti zahvaljujem za podarjen čas. Ne, čaki. Ne še zapret! Ah, verjetno si že zaprl, razen, če nisi z agrft-ja in iščeš odgovor za mojo nesocialnost? Ali morda član osnovnošolske skupnosti, ki se sprašuje, če sem še vedno čudna? Ali stalker iz tretjega letnika? Lej, vem, da sem popolna, ampak ti in jst... to ne bi nikoli šlo, sorry. Kdorkoli že si, sploh če me smatraš kot zelo simpatično, fajn in popolno osebo (90% se zdim taka, ja, vem, ja..kar zardevam, no!...) pa pošiljam virtualni objem. Upam, da uživate ob branju mojih frustracij. Mua :*

 

Trenutek tišine zdaj, da poslušamo tole pesem:  https://www.youtube.com/watch?v=mQLkcg6j6I0 

....

....

....

Ok, lahko govorite naprej. Sem dobre volje, lalala! Mogoče zato, ker je zdaj čas učenja in mi ni treba več hodit na predavanja vsak dan. Sej ne da ne maram predavanj... 

Waaa, mama mi je zdej v postljo prinesla krožnik širokih rezancev s sirovo-bučkasto omako s parmezanom! 

Ful sem navdušena! 

Ob tem sem se spomnla na tortelini ankdoto, kot sem poimenovala dogodek, ki se navezuje na torteline, ki sem jih jedla pred tremi meseci. Ker od takrat naprej jih ne jem več. Razlog? Pač en dan sem šla v trgovino in si kupila velike sirove torteline, šla v dom, jih skuhala in prelila z gorgonzolo. In potem sem ugriznila v prvega in je imel okus po ribi! Bljak. In sem šla do koša za smeti in vem potegnila embalažo, ki je že smrdela po bananah (ker imamo s cimrami zelo rade banane <3) in prebrala sestavine. In piše: Možne sledi morskih sadežev. In tko grem vseeno pojest še dva tortelina, ker sem bla na smrt lačna... In kar naenkrat sem vidla, da imajo v bistvu obliko raka. Je še kdo kdaj opazu to? Vsaj obliko mini mini piščanca? Ne? Ok, jst pa sm, in kaj zdej?! V glavnem, jem torteline-rake in kar naenkrat sem pomislila, da je mogoče, da so to v bistvu pravi raki, ki jih je ena naprava pretvorla v torteline. Pač, da ne rabijo moke so pretvorli kar rake v torteline in jih napolnili s sirom in pripisali kao da so mogoče sledi morskih sadežev... No po tem so tortelini-raki, ki sem jih dala ime rakolini zaključili...no recimo samo to, da ne v mojem želodcu. In od takrat naprej je moja četrta najljubša jed ratala malo manj najljubša. Čeprav, ko jih zdaj gledam....

Nevermind. Se mi zdi, da pada dež. 

Če ne bi bla alergična na mačke, bi ful imela mačko. Tako lepo. S kjero bi si dajale high five in bi bla moja najboljša prijateljca. 

Ta spodnja slikca mi je smešna. Ne vem zakaj. Mogoče, ker ga ta pošast tko gleda. Tko kot mi je tista pod njo. Vedno ko jo vidim se smejem. Skoraj tako kot takrat, ko vidim kako prileti svinčnik v Barnyjev nos. Hahaha. Moram naredit seznam najbolj smešnih stvari, samo po mojem okusu. Verjetno bi mogla ovdarit SAMO PO MOJEM. Ker menda imam rahlo poseben humor. In kaj, meni so moje šale ful smešne.  

Zdej pa grem, čeprov bi še pisala.. ampak ko pridem do svojega humorja je bolje zapustiti situacijo. Sploh pa poslušam blues in to nima nikoli dobre posledice. :) 

Čao!