Odločitev

Ljubezen je odločitev. Je obljuba. In ne sme izhajati samo iz čustev, ker čustva lahko pridejo in grejo, odločitev pa je tista stalnica, ki ostane. Presoja, da se je vredno boriti, kljub temu, da čustva v nekem trenutku nasprotujejo. Ampak čustva lahko pridejo nazaj. Trezna odločitev je edina, ki ji verjamem, ko slišim besede: "Za vedno".

Najino skupno življenje se vedno bolj briše, njegov obraz postaja spomin in upam, da bo, kar se da hitro, zbledel. Ne razmišljam več veliko o njem. Samo še včasih, ko vidim kaj znanega. Nočem več razmišljati o njem in njegovem življenju. Nočem ga več videti, nočem vedeti kaj se dogaja z njim in kaj misli. Hočem resnico. Ker je samo ona tista, ki osvobaja tiščanja v prsih. Vedno bolj mi je jasno, da ni bilo ljubezni. Čeprav sem se vedno prepričevala v obratno in sem vedno verjela, da me ima globoko v sebi še vedno enako rad. Ampak v resnici to sploh ni pomembno. Tudi, če bi me imel, to dejstvo ne bi ničesar spremenilo. 

Tako, kot so nekoč lešnikove oči zamenjale smaragdne, se je zdaj spet vse obrnilo. Smaragd je hladen in trd in lešnik je tisti, v katerega se zdaj potapljam. Poskušam se zadržati in razmišljati trezno. Zdaj nisem več naivna 18-letnica. Zdaj nočem več praznih obljub, zdaj hočem trezno odločitev. In vseeno...