Wind of change

Če gledaš svet z otroškimi očmi je v resnici neverjetno lep. Sploh zdaj. Pomembno je, da ozavestimo trenutke, ko smo dobro in se imamo radi. In potem te trenutke ponavljamo znova in znova, dokler nismo kar naenkrat več časa srečni, kot nesrečni. Takrat smo dosegli svoj cilj. Po zraku letijo jesensk listi, tigrasta mačka v gobčku nosi svojega mladička, zrak ima vonj po kostanju, v ustih imam čokoladni okus pomešan z mandarinami, igram se z gozdnimi listi, božam konje, se visoko dvigam na cinglci, v mislih kupujem drage parfume, ki si jih v realnosti ne morem privoščiti, pijem sladko vino Markiz, se smejem in jočem in imam dolge debate. Čakam lučke, čakam nove stvari in projekte. V zraku je pričakovanje. Spet sem na imaginarnem klifu, pod mano je morje in roke imam razprte v pričakovanju življenja. V pričakovanju nove ljubezni. V pričakovanju vetra sprememb. Življenje je sen. Življenje so trenutki. Izgubljeni in izkoriščeni. Spet čakam... In dokler čakam, je vse dobro.