Oktobrske sanje

Zdaj bi bila najboljša možna scena, ki si jo lahko zamislim ta, da bi sedela v tistem belo-modrem starem baru v Lignanu Sabiadoru, ki je blizu morja, da bi sijalo sonce in ne bi bilo ljudi. Še tisti redki, ki bi bili, bi hodili ob plaži in me ne bi videli. Bi sedela na plastičnem stolu z mojim powštrom Beti. Brala bi knjigo Zavedanje ali pa Srečanja z jogijem, jedla pečene kostanje in čokolado, pila yoga čaj in bi potem zaprla oči in samo vohala morski zrak, pomešan z vonjem po oktobru. To bi bil perfekten začetek dneva.