Listen to the inner voice
A higher wisdom is at work for you
Conqering the stumbling blocks come easier
When the conqueror is in tune with the infinite
Every ending is a new beginning
https://www.youtube.com/watch?v=JOKn33-q4Ao (obsedena sem z njimi <3)
Prvič v življenju sem vidla film, ki ni bil film. Ta film je bil izventelesna izkušnja, spekter čustev, ki mi je sprožal nenadzorovane navale mravljincev na roki in je v sebi nosil univerzum moje notranje kompleksnosti. Jaz sem bla prikovana na sedež, popolnoma izgubljena in najdena hkrati. Ne, to ni bil film. To je bilo nekaj nepredstavljivega, nekaj novega, dobrega in grozno slabega hkrati. To je bila moja terapija. Ne vem, nimam besed sploh.
Nikoli v življenju še nisem doživela česa takšnega.
Na momente mi je šlo na jok od bolečine in neke čudne žalostne sreče hkrati. Od moje notranje melanholija, sentimenta in nostalgije hkrati. To sploh ni bil film, to je bilo moje življenje, moja zveza, moja ljubezen. In najbolj močna seksualna izkušnja, ker me je film do konca vzburil, ampak ne zaradi seksualnih prizorov, ne, to je bilo nekaj nad običajno spolnostjo. To je bila ljubezen. Tako kot njegov naslov. Še danes plavam v njegovi atmosferi, čutim še bolj kot včeraj. Ker včeraj je bilo preveč sveže. Nisem se znala kontrolirat in sem naredila stvari, ki jih sicer ne bi. Zato sem šla spat ob treh in še potem nisem mogla zaspat. Cel dan poslušam te pesmi in plavam v neki iluziji. Ljudje okrog mene se ne zavedajo kaj se mi dogaja v notranjosti. Hodim po cesti v nekem posebnem razpoloženju in poslušam. Noben ne ve, ljudje hodijo po običajnih vsakodnevnih opravkih in noben se ne zaveda, da jaz doživljam najbolj posebno izkušnjo v mojem življenju. Se počutim, kot da sem na kaki drogi. In imam potrebe, dosti njih. Ne vem točno kakšne, ampak vem, da si želim nečesa. Ful si želim bit razumljena.
Muzika mi še v življenju ni tako zelo, popolnoma orgazmično pašala. Besede niso dovolj dobre, ne znam razložit tega vulkana, ki se razrašča v meni.
Čutim ta film z vsako celico svojega telesa. Čutim Electro, kot del sebe. Tako, kot sem čutila s Sofi v I Origins. Zadnje čase preveč močno čutim filme, tako zelo, da ni več zdravo. Zdrmajo me in ne morem več normano funkcionirat. Ne morem pisat, jest, spat. Edino kar lahko, lahko čutim. In čutim res ful. Je neopisljivo, to je tisti občutek pred vrhuncem..ko čakaš, da se ti zadovolji potreba in paše, hkrati tudi malo ne paše, ker čakaš zadoščenje in se dogaja da je..in je...in je...in je... In moja potreba ni zadovoljena. In sem v tem filingu gor, dol in čakam. Ne vem točno na kaj.
Čutim ta film z vsako celico svojega telesa. Čutim Electro, kot del sebe. Tako, kot sem čutila s Sofi v I Origins. Zadnje čase preveč močno čutim filme, tako zelo, da ni več zdravo. Zdrmajo me in ne morem več normano funkcionirat. Ne morem pisat, jest, spat. Edino kar lahko, lahko čutim. In čutim res ful. Je neopisljivo, to je tisti občutek pred vrhuncem..ko čakaš, da se ti zadovolji potreba in paše, hkrati tudi malo ne paše, ker čakaš zadoščenje in se dogaja da je..in je...in je...in je... In moja potreba ni zadovoljena. In sem v tem filingu gor, dol in čakam. Ne vem točno na kaj.
Po koncu filma sem pogledala prijatelja zraven sebe in sem vedla, da on ni čutil, ker nikoli ni bil v resni zvezi. Začel si je oblačit plašč in se mi je nasmehnil. Ampak jaz se nisem mogla, ker se mi je spremenilo življenje. Ker sem začutila esenco ljubezni. In ker sem dokončno ugotovila zakaj hočem ustvarjati filme. Take. Potem sem mu rekla, da se počutim nerazumljeno. In je rekel, da ne razume. On je lahek in svoboden in jaz nočem bit tista, ki ga bo uničila. Zato sem se obrnila stran in se sprijaznila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar