To je stavek, ki mi zadnje dni okupira misli in mi poti roke. Kakšne besede bodo sledile temu stavku? Kakšne, kakšne? Hočem vedet! Popolnoma sem obsedena od neke do zdaj neznane potrebe, da grem. Da najdem domačnost v sebi v nekem tujem okolju, obdana s tujimi ljudmi. Da vidim, kaj vse je tam zame. Saj lahko grem samo za tri mesece. Samo toliko, da poskusim, tako kot sem celo življenje poskušala samo konice žličk polnih novih jedi in sem oblizovala samo prste namočene v neznane pijače. Samo toliko, da pridobim še malo več samozadostnosti in odgovornosti. Samo tako malo, ker vem, da več kot toliko verjetno ne bom zdržala. Čisto lahko se vidim srečno v pomladni Pragi tiste tri mesece, že malo po tem, pa bi verjetno življenjsko nujno rabila skočiti v družinski objem, ker do zdaj še nikoli nisem živela brez ljudi, s katerimi sem t.i. trajno povezana.
Ampak predstavljam pa si, tudi če nočem. Nočem graditi meni predobro poznanih pričakovanj, ker vem, da sem zato vedno razočarana. Ampak kaj, ko me domišljija nikoli ne pusti pri miru. Zakaj si take stvari vedno predstavljam v stilu polaroidnih fotoaparatov, zvokov Elle Fitzgerald in Pink Floyd plošč? Kot da grem v času nazaj in ne za celo leto naprej. Zakaj si tako živo in sanjsko predstavljam pogovore o umetnosti in drugih kulturah v kakem zatemnjenem češkem pubu polnem poceni piv, preden grem gledati predstavo v narodno gledališče za boga 2 evra in kako me bo ta izkušnja prelevila v novo Mayo Deren.
Že cel dan berem bloge tistih, ki so vse to že izkusili, ker se hočem zamotit s sanjami, ker se bliža torek in nočem razmišljat o njem. Že cel dan me bolijo vse kosti v telesu, imam fešto prvi dan in moje počutje je precej katastrofično. Zato pišem in jem in pišem in jem in sanjam in jem in skoraj bruham, ampak se vseeno bašem, kot se vedno, ko sem živčna. Še dobro, da je bilo danes sonce in da sem šla do vode.
Zdaj spet poslušam Ello, ker je z njo vse lažje in sanjam o čokoladnem suffleju in ženskem večeru, ki me čakata v Brdih čez 15 minut. In berem blog o študentki, ki je za eno leto šla v New York in se zapletla z gejevsikm parom. Hm. Upam, da se meni ne bo zgodilo nič kaj preveč podobnega :D
https://www.youtube.com/watch?v=lFllJcKJXD8
sožalje na fešti :/ pr meni je 2. dan in sm se zato zakopala v delo za faks, kr mi je zjutro Augustus poslal playlisto in sm na polno tulla zarad zadnje pesmi tko da zdej berem članke in pišem in poslušam musko in 2008 za nevtralizacijo, ampak eeeeeeeej, Praga, čez dve leti, kam boš pobegnla? :D In ki je vzrok živčnosti? Ahhh čokoladni suffleeee :3
OdgovoriIzbrišiHvala enako :) Veš, da jo imajo prov vse moje prijatlce, ne vem kaj je to :D Ajoj, res? Kjera pesem pa je bla? Šit, aaa...ne vem, ne poslušat :P Ma ja, neki se menim, da bi šla tja delat magistersko nalogo.. Bomo vidli.. Greš z mano? :D Ma brat gre čez dva dni spet na kemoterapijo.. Ja, je bil prov res hard <3 Smo jedle suffleje do 3 ponoči x)
IzbrišiHvala :) Ma neee, resno? :O sej a ne pravjo, da če si s kom ful povezan, se baje te cikli sinhronizirajo? Ma še zmiri je ta slučaj prou hard :D Jp. Je drgač ful dobra smo ta zadnji komad pa fml. Unintended I guess. Sej pol nism vč, too much :P O haaaarddddd! Upam, da ti rata!! :D Drgač pa ja, z veseljem! Če sevede ne bom na Nizozemskem, v tem primeru te pridem pa obiskat. Ajoj :/ držim pesti!!!! <3 Oh kok dobroooo *-*
OdgovoriIzbriši