Ni vas bilo malo in tudi za to mi je žal.
Oprostite za vsa flirtanja, držanja za roke, poglede globoko v oči, komplimente, manipulacijo in preveč osebna vprašanja.
Oprostite za dejanja in besede, ki sem jih delala nenamenoma, a še bolj za tiste, ki sem jih naredila povsem zavestno.
Oprostite za vse "rada te imam", ko sem v resnici mislila "nočem ostati sama."
Oprostite za vse "rabim te", ko sem v resnici želela reči "rabim tvojo pozornost in ljubezen, ne tebe osebno, ker se nimam dovolj rada."
Res, iskreno in globoko mi je žal za vse vas, ki vas še vedno vlečem za nos, tudi, če sem vas odstranila iz svojega življenja. Še vedno dobivam vaše sms-je kako pogrešate naša druženja in vprašanja, če sem zdaj s kom drugim.
Nisem. Zdaj sem sama s sabo.
Ko me kdo vpraša, če sem v zvezi rečem, da sem. Ker sem res. V zvezi sama s sabo.
Oprostite za vse prazne obljube, poljube in ubijanje navznoter. Za vse preveč prijazne sms-je in za neodločenost.
V resnici vem kakšen občutek je. In v resnici ne želim biti tista, ki sproža negativne občutke v vas.
V resnici si želim, da bi imela popolnoma iskrena, čista čustva in da bi moj "rada te imam" pomenil enako, kot vaš "rad te imam". Da bi lahko to rekla samo eni osebi in da bi resnično mislila. In da bi potem vse ostale izbrisala iz svojega življenja in sebe iz njihovega spomina.
Lepo bi bilo vedeti, da nisem nikoli prizadela tuja čustva, da se nisem igrala z ljudmi in da nisem nikomur povzročala bolečine.
Ampak v resnici sem jo.
In jo še vedno, ne da bi želela. Ampak kaj, ko mi je tako težko iti, ker poznam bolečino, ki jo odhod pusti za sabo. Tako je, kot da bi se ujeli v medvedjo past, ki boleče uklešči nogo. Ampak tista bolečina je neprimerljiva s tisto, ko se past razpre in osvobodi nogo. Takrat šele teče kri in boli.
In zato se bojim. Ker sem hkrati z njihovo ujela tudi svojo lastno nogo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar