Pred nekaj časa sem poleg PF odkrila še Velvet underground in so zakon! Ob njihovih pesmih si s tako lahkoto zamišljam tisto mojo posebno vrsto scenarijev.
Tako kot je blo obdobje začetka izpitov nevihtno, večerno, tiho in moje, je to zdaj, ko se izpiti končujejo, prejšnjemu nasprotno. Svetlo, hitro, v pričakovanju. Prelomno.
-Kaj najbolj komi čakaš?
-Da probamo masažno banjo! Ti?
-Da kupim LSD televizjo.
-Misliš LCD? Haha... Si misliš, da bi obstajala LSD televizja.. Ku bi bla hard..bi predvajala žirafe obrnjene ponarobe z rogovi na riti in dihurji na hrbtu. In pole bi pršu nosorog in bi začeli plesat na disko muziko...
-Ti si res zmešana...
-Ti pa si moj najboljši prjatu! Sem zadnjič na facebooku prebrala definicijo najboljšega prijatla: Bestfriend = a person who knows everything about you and still likes you.
-In še kaj več. <3
Še 4 dni in bo vse drugače. Zdaj sem na prelomnici življenja! Sploh nočem razmišljat o tem.. Ker ne maram sprememb. Samo vseeno komaj čakam. Čez 4 dni bova imela svoje stanovanje!
Od zdaj naprej bo ljubljanska megla verjetno malo manj meglena in Tivoli bo večkrat videl moje nove japonke... Ne vem, če bi mu poslala pisno obvestilo o tem, da ne bo preveč šokiran, ko bo vidu nove noge...
Še en izpit, dva pisna izdelka, en igralski dosežek in koneeeec! Potem bo pravo poletje in pisanje... Pišem en roman za nek natečaj...upam da mi uspe do decembra :) In prvi celovečerni film... Wohoow :) Zadnje čase dobivam ene fajn ponudbe za delo. Hvala, vesolje! Mogoče pa le ne bom klošar, kot sem si vedno predstavljala...
Edina stvar, ki ni najbolj fajn in ki pride s preselitvijo je, da letos ne bova dosti na morju... Letos nisem bla niti ENKRAT še v morju! Sramota... Ga pogrešam :(
Mogoče bova šla za kake tri dni kampirat na morje, mogoče s štopom? Ne vem, jst bi šla... Pisatelj mora izkusit čimveč stvari, da potem lahko piše o svojih doživetjih. V vseh filmih in knjigah, kjer nastopajo kaki wanna be pisatelji, jim bolj izkušeni in uveljavljeni pisatelji vedno dajo nasvet , da morajo it v svet, doživet stvari in potem pisati. Moje življenje je malo preveč dolgočasno... To bo treba spremenit.
Me prav zanima kako bo drugo leto v tem času... Bo vse ok z nama dvema? Jst verjamem da ja. Zdaj bom primorana celo leto poslušat njegovo muziko, on pa bo mogu prebrat vse moje drame in scenarije...ku bo fajn :)
Se grem učit, da bom potem končno lahko uživala :) Ciao.
Ni komentarjev:
Objavite komentar