Nekoč je nekje v današnjem času živel fant po imenu Luka. Luka je bil najbolj običajen fant, kar si ga lahko predstavljate. Oblačil se je v klasične najstniške kavbojke in neiztopajoče majice, ki mu jih je kupovala mama, zato ne bi mogli reči, da je imel nek poseben samosvoj stil.
Ko se je zgodila sprememba v njegovem življenju, je ravno obiskoval zadnji letnik splošne gimnazije, ker so starši želeli, da konča vsaj maturo. Pri vseh predmetih je, četudi se to sliši nemogoče, imel same trojke.
Poslušal je tisto, kar je bilo trenutno popularno na radiu. Občasno je hodil tudi na zabave in pil, ko so pili drugi. Imel je povprečno število prijateljev, torej nič. Ne hec, imel je ene tri dobre prijatelje in niti enega nasprotnika.
Njegovi lasje so bili običajne rjave barve, tako kot tudi njegove oči. Ni bil previsok, a tudi ne prenizek. Niti lep, niti grd. Zanimal se ni za nič specifičnega. Ne bi mogli reči, da je imel nek poseben talent, niti da ga je neka stvar posebno veselila. No, recimo, da je pri športni rad igral nogomet in je na sebi rad čutil oči nasprotnega spola, a to je bilo tudi vse.
Nekega dne je v razred vstopila majhna socialna delavka, ki si je ob mlajših od sebe vedno nervozno popravljala kvadratna očala na nosu in naznanila, da lahko tisti, ki imajo kakršnakoli vprašanja o študijski usmeritvi po faksu, pridejo k njej na pogovor.
Lukov prijatelj Peter je prijateljema napovedal, da gre na strojno in pika. Rok, ki je sedel na Lukovi levi pa je povedal, da si bo eno leto vzel pavzo in odpotoval v Amsterdam s svojim saksofonom in igral jazz po barih. Luka ni imel pojma kam se ima namen usmeriti. Zdaj je prvič v življenju pomislil, da se mora za nekaj opredeliti. Opredeliti? Sploh ni vedel kaj točno naj bi ta beseda pomenila.
Zato se je po kratkem premisleku odločil, da gre na sestanek k šolski tajnici.
To be continued...
Ni komentarjev:
Objavite komentar