crni leptiru bezi u noc jutro sacekaj svetlost ce doc'...

Rada imam občutek ponovnega rojstva. To se mi zgodi enkrat na leto recimo. Takrat, ko se zgodi neki prelomnega v življenju in si rečeš "Tko enostavno ne bo šlo več naprej!" In potem obrneš novo stran v dnevniku in se zavestno odločiš, da bodo vse naslednje strani pozitivne in bele in ne bodo imele več umazanih odtisov šminke, vonja po dimu in robov namočenih v alkohol. 

Ne. Zdej bo vse s čisto glavo in pozitivno. In pika. Bom naredila celo pogodbo, tako pravo s podpisom. In potem jo bom zažgala na vrhu stolpnice, da bo pepel in kakšen košček pregorelega papirja padel na nič hudega sluteče avte na glavni cesti. Ja, tko bo. Potem bo zapečateno z naravnimi elementi, ogenj, zrak in zemlja. (edino voda ne vem kje bo.. mogoče bi lahko pogodbo najprej poslinla? ;))  

Torej naslednji vikend se bom ritualno rešila vse umazane navlake iz preteklosti, pustila za sabo vse občutke krivde in dvom in šla v tropske kraje. Ok, tropske kraje v bistvu ne, ker je v dnevniku slika nekega tropskega otoka, ki je zmečkana in smrdeča in je nočem nikoli več videt. Najrajši bi jo strgala in vrgla v smeti in spotoma razbila še kak radiator, samo da bi izbrisala, kar pač hočem izbrisat. Rabim samo še eno šanso, samo še eno novo rojstvo. 

Kakorkoli, od zdaj naprej bo vse dobro.