Trenutno moram za faks napisat monolog, ki ga pripoveduje slika in to se bo izvajalo 3. decembra ob 16:00 v Narodni galeriji... S.A., si vabljena. In za to bom celo plačana, ow yeah :) Sem vzela sliko 'Doma' in bom napisala, kot da je lik pobegnil iz slike in zdej hoče nazaj vanjo, samo ne ve kako... Mogoče bom tudi plesala na tem dogodku po dveh letih pavze, samo ne vem če bom res.. Ne štekam zakaj me je tako grozno sram.. Ku da so vsi drugi boljši od mene. Samo ko me zagrabi moment nesamozavesti si sploh ne morem pomagat...
Pri analizi filma smo gledali film od Fride Kahlo in zdej sem ga gledala še enkrat sama doma in ne morem verjet s kako lahkoto sem se poistovetila z njo. Res me spominja na mene... Včasih na sliki opazim nek miniaturen detajl, ki ga drugi ne in prej vidim žensko z otrokom, ki ji odstopim sedež na avtobusu, kot pa avto, ki je tik pred tem , da me povozi. Končno se lahko z nekom poistovetim... Se mi zdi, da je ključ tega da se dobro počutiš v svoji koži, v tem, da ti je jasno kdo si, jst pa vem samo to kdo nisem. Včeraj ponoči sem si v mislih delala dva seznama.
Seznam s kom se poistovetim:
- Đorđe Balašević (njegove pesmi so točen popis mojih notranjih občutkov, ki jih ne morem ubesedit..preko njegovih pesmi padem direktno v moj notranji čustven svet)
- Frida Kahlo (njena pozornost na malenkostih, ki drugim niso pomembne)
- Hermann Hesse (Stepni volk je v bistvu jaz. S tem povem vse. Ko sem to rekla na faksu so me profesorji smrtno resno vprašali, če sem na drogah.. oh, folk.)
- Sokrat (posledično Platon) in Hegel (njuni filozofiji sta mi še najbolj blizu, čeprav oba zagovarjata absolutni razum... Vseeno sta mi najbolj blizu od njih vseh)
- Lepotica iz Lepotice in zveri (predvsem njen odnos do očeta, knjig in zveri... zunanjost je nepomembna stvar v primerjavi z vsebino, ki se skriva v človeku)
- Momo Kapor (skori z vsemi njegovimi zgodbami se lahko poistovetim)
- Mr Nobody iz filma Mr Nobody (moja večna razklanost in spraševanje kaj je prava pot, prava odločitev)
- Metulji (ker so čudež narave.. iz gosenice pride neki tko lepega in svobodnega, krhkega. In zato ker imajo v angleščini v imenu maslo, kar me vedno spomni na Alico v Čudežni deželi s katero se tudi z lahkoto poistovetim..tako kot z Dorotejo iz Čarovnika iz Oza)
- Pink Floyd (ker je vsa moja kompleksnost nekje v globinah njihovih melodij)
- Harry Potter (ker svet dojemam skozi njegove oči..vem kako čudno se to sliši :))
- Celine iz Before Sunrise (in vseh ostalih..se mi ne da pisat naslovov) (vse..sploh v prizoru kjer se delata, da imata tel. pogovor :))
Še z marsikom se poistovetujem, samo teli so res top lista.
Trenutki popolne sreče v letu 2014:
- čas pisanja mojega prvega scenarija, ko sem zvečer s težavo hodila spat in se zjutraj takoj z energijo zbudila, ker mi je bilo žal vsake sekunde, ko nisem pisala.
- moment, ko me je mama poklicala po telefonu in mi povedala, da sem naredila angleščino.
- en sredin ljubljanski večer v baru z vsemi umetniškimi prijatelji
- ko sem hodila po parku v Dobrni, osvežena od popoldanske savne, in gledala res ful prestižno poroko. Iz dnevnika: "Prej sem vidla nevesto, ki se je ful smejala. Potem je potegnla svojega sveže pečenega moža na stran in rekla: "Hvala" in on se ji je samo nasmehnu in ji dal ljupčka, ku v tisti francoski sliki v Parizu. Ne vem kako mi je uspelo to slišat, ker je bil tak intimen trenutek, ker se je nevesta že v naslednjem trenutku smejala naprej in skakala okoli tistih vojakov, samo je bil. Tak res lep moment..."
- ko je tata ob kosilu naznanil, da sem dobila štipendijo za nadarjene umetnike (1000 evrov) in to točno tisti dan, ko mi je zmanjkalo denarja.
- moment, ko sva s FSKSDL in štirimi drugimi prijatelji vstopila skozi vrata sobe 102 v Brnu in sta nas tam pričakala druga dva prijatelja s presenečenjem... Cela soba je bla preurejena v pravi bar z lučkami, oreščki, pijačo in vsem kar spada zraven.. res fajn žurka
- ko sem dobila potrdilo o opravljeni varni vožnji (res sem se bala tega dneva)
- namakanje nog na pomolu v Črni Gori ob šestih zjutraj
- sedenje na hribu, na ruševini neke hiše in gledanje v Bilećko jezero v sončnem zahodu
- moment, ko sva se končno vidla s FSKSDL - jem (po skoraj14 dneh) in vse kar je tisti dan sledilo
- ko sem se z eno od najboljših prijateljic zgubila na slovenskem filmskem festivalu, ko smo prehodle 30 km po skalah in čereh, hodile po morju, šle mimo nagcov, hodile v hrib (jaz v balerinkah in krilu) z nagibom skoraj 90 stopinj, se nenamerno usedle v prestižno restavracijo, ker smo misnle, da na tabli piše rezine pice, v bistvu pa je pisalo rezine fige in lepo naročile pico (in uglajena natakarca se je ponudla, da bo prosla kuharja, da naredi pico posebej za nas2), narobe slišale vprašanje sladoledarja in mu odgovorile neki ful neprimernega... res je bla prava pustolovščina in to samo zato, da bi pobegnile nekemu specifičnemu osebku, ki se je prilepu na nas dve cel čas festivala. V bistvu lahko rečem vsi trenutki na fsfju z naj prijateljico, ko sva ble same
- nenačrtovan, spontan izlet s tatom do Štanjela
- ko sem snemala starša v hrbet, ko smo hodili po Pliskovici in je sonce sijalo na njiju in sta se obrnla in se lih neki smejala...
- nekih pet minut na letalu iz Trevisa v Amsterdam, ko sem pila že svoj drugi gin tonik in ga čisto malo že čutila v glavi, gledala oblake in miniaturne hiške na zemlji in ko sem se obrnila k FSKSDL-u in mi je dal ljupčka in mi s prstom na roko narisal najin skrivni znak za ljubezen
- ko sem si zaželela it na ogromen svetleč panoramski vrtiljak v centru Amsterdama, ki je stal šest evrov. In sem na tleh dobila en evro, takoj naslednji večer pa kar pet evrov v kosu in sem si ga končno lahko privoščila...:)
- večerja s FSKSDL ob svečah, sprehajanje po ulicah in potem gledanje Sopranovih doma
- spontan izlet s skoraj najboljšim prijateljem do morja in pogovori o filmih in smislu ljubezni ob pici (takrat mi je povedal, da hodi z mojo celoživljenjsko najboljšo prijateljico)
- ko sva s FSKSDL zbežala iz predstave v Drami pod pretvezo, da greva samo na wc
- urejanje s prijateljcami za Halloween
- zajtrk in kuhano vino z najboljšim prijateljem (drugim) v moji najljubši kavarnici
- ko mi je brat prinesu muslli iz Hoferja, ker mi ga je prej pojedu in vsa njegova sporočila (ki so res ful smešna)
