Zadnja pesem

V soboto sem šla na en koncert. Na koncu se je, v prid Murfijevem zakonu, izkazalo, da sem zamudila vse pesmi, ki sem jih imela namen slišat in to vse zato, ker sem morala tri ure čakat na wc in se še naslednje dve uri pogovarjat pred njim, popolnoma brez potrebe. Na koncu sem se lahko skoncentrirala le na zadnjo pesem.To je bla ena posebna, počasna in romantična pesem, ki je pri mojih prijateljih povzročila prestopanje. "Zakaj zdej na koncu igrajo to počasno pesem? Jst ne maram tega.." Jaz pa sem v njej občutila tisti veličasten občutek, ki sem ga imela v Črni Gori..v tej pesmi se je skrival duh gor zavitih v meglice in globina hladne črne vode. Ta pesem je bila tisti prvi sončni žarek, ki je posijal name, ko sem en dan sedela na osamljenem pomolu.

                            

Borbe dveh parov razposajenih dvojčic

Danes sem, takoj ko sem vstala iz postelje, prebrala zgodbo Moma Kaporja z naslovom ''U meni se bore Hercegovac i Beograđanin'' v kateri govori o tem, kako sta v njem ta dva Srba - Hercegovec in Beograđan, ki se ne strinjata drug z drugim. Res ful zabavna zgodbica.. Ali za nekatere od nas, bolj 'posebne', zgodba v kateri se osebno najdemo in si oddahnemo, ker v svojem čudaštvu, konec koncev le nismo sami.
V meni se borijo najmanj štiri osebnosti.



Prvi dve sta seveda Slovenka proti Hercegovki (ostale podvrste, ki se ravno tako nahajajo v moji krvi, kot so Rusinja, Črnogorka, Muslimanka...ne bom podrobno omenjala, saj Slovenka in Hercegovka daleč prednjačita). Slovenka se zmrduje nad nenehnim kajenjem v hercegovskih hišah in njihovih pogovorih, ki vedno vključujejo neke sosede od naših sorodnikov v desetem kolenu, ki živijo levo od našega bivšega stanovanja iz leta '94 in preveč pasiven način življenja. Po drugi strani pa Hercegovka samo zmaje z glavo nad slovenskimi veselicami, pomanjkanju čustvenosti in foušarijo. Prav tako jo moti slovenska prilagodljivost vsem velesilam in pomanjkanje hercegovskega ponosa.



Drugi dve osebi, ki se borita ena proti drugi sta t.i. nuna in prostitutka. Nuna je čistunka, religiozna in vedno upošteva pravila, medtem ko je nuna podivjana pijana plesalka na šanku. Med njima dvema je najbolj pogosto ogenj v strehi, saj mi vsaka s svoje strani prišepetavata kaj je pravilna odločitev, v resnici pa nima prav niti ena, niti druga in to njuno kreganje je zame osebno preveč utrujajoče. Včasih porabim cele ure, da ju za silo pomirim.



Tako se v meni borijo štiri sile, štiri osnovne osebnosti, ki so si tako kontradiktorne, da jih ne morem nadzirati. Včasih kričijo, se kregajo in cel čas čakam na tiste redke trenutke sprave. Najraje imam spanje brez sanj, ko se vse štiri umirijo in odpočijejo... Kot je rekel Momo: Strah me je edino od buđenja...