Daydreaming...

Vozimo se v velikem avtu in na desni strani se lesketa morje. Poslušamo http://www.youtube.com/watch?v=Cj25UpcBDt0, pogledam ga in se nasmehnem. Oblečene imam kratke hlače in ohlapno belo majico, uživam v vetru v laseh z mojimi najljubšimi osebami v avtu.
V Sant Tropezu kot zmešani stečemo iz avta, se po poti slečemo in tekmujemo kdo bo prvi prišel do morja. Vsak lahko vidi, da imamo dvajset let.
Namaže me s kremo po hrbtu in jaz se smejem njegovemu rdečemu nosu. Ona ima nove črne kopalke in opravljava dve punci na plaži. Drugi dve prijateljici se sončita in poslušata muziko.
Smeh. Vsi smo popackani od sladoleda.
Na plaži je dosti ljudi, ampak danes me ni niti malo sram.
Na skalah vsi skupaj gledamo sončni zahod.

Blah blah blahhh....

Ravnokar sem pogledala film Her in se mi je na nek način spremenil pogled na določene stvari. 

Se počutim dosti bolj svobodno, čeprav me zaenkrat svobodnost že pri vratarju AGRFT-ja ponavadi zapusti, ampak še vedno je viden napredek v mojem realnem življenju. Ker tisto tam sploh nisem resnična jaz. Tisto tam ni realno življenje. Kot da bi me neka čarovnija že na vratih pretvorila v sramežljivko, ki ne zaupa vase. No, to se bo spremenilo!

Šele zdaj pred petimi minutami sem dojela nekaj zanimivega... Koliko pesmi obstaja na svetu, ki niso znane in čakajo na mene, da jih odkrijem, koliko je krajev po svetu, za katere še nisem slišala, koliko knjig je nekje tam, ki me še čakajo, da jih odprem... Kako svobodna sem v samem bistvu. Nič ni vkovano v kamen. To je za mene, ki sem obsedena s tem, da moram vedno imeti vse pod kontrolo, nekaj novega in res pozitivnega :) Saj ne, da prej tega teoretično ne bi vedla, ampak šele zdaj to čutim, kot je treba. Naenkrat je vse mogoče, vse dosegljivo. VSE je odvisno le od mene. Samo od mene in če zaupam vase lahko dosežem vse.